Javni razpis za kandidate za mlade raziskovalce pri izbranih mentorjih v letu 2015

EUROPEAN RESEARCH RANKING - IJS med najboljšimi v Evropi - Evropa - Slovenija

Slika

Raziskovalcem je uspel izjemen podvig – v človeško celico jim je prvič uspelo vgraditi laser. Še več, pokazali so tudi, da maščobne celice v našem telesu že same po sebi vsebujejo laserje, ki jih je treba le aktivirati. V obeh primerih je laser v obliki mikroskopske fluorescentne kroglice ali kapljice. Preko deformacije laserjev jim je uspelo izmeriti izjemno majhne sile v celici. Laserje so uporabili tudi kot črtne kode za označevanje celic, ki imajo dovolj enoličnih kombinacij za unikatno označenje vseh celic v človeškem telesu. Dosežek je bil objavljen v članku Intracellular lasers v reviji Nature Photonics. Avtorja raziskave sta raziskovalec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta »Jožef Stefan« dr. Matjaž Humar, ki je sedaj preko evropskega projekta Marie Curie na podoktorskem usposabljanju na Harvard Medical School v Združenih državah Amerike, in Seok-Hyun Yun. Video povzetek http://youtu.be/SHbXDlnLIYA.

Slika

Revija Science Advances je v petek, 17. julija 2015, objavila članek Controlling the metal to insulator relaxation of the metastable hidden quantum state in 1T-TaS2 skupine raziskovalcev Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovića, v katerem je predstavljena uspešna kontrola procesov relaksacije v spominskih elementih in s tem možnost globljega razumevanja delovanja optičnega spominskega elementa kot nove zvrsti računalniških spominov. Svetovni hitrostni rekord optičnega spominskega elementa sedaj držijo raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«, ker pa deluje le pri nizki temperaturi (-200 °C), je bil do zdaj potencialno zanimiv le za posebne namene, npr. shranjevanje velike količine podatkov (Big data) v superračunalnikih Cryogenic Computing Complexity (C3). Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan« so z zadnjo raziskavo relaksacijskih procesov odprli pot do delovanja pri višjih temperaturah in širši uporabnosti elektronsko krmiljenih spominskih elementov.

Slika

Od 29.junija do 3.julija 2015 je v Veržeju na Murskem polju potekal srednješolski tabor »Med naravo in umetnostjo« Gimnazije Bežigrad, na katerem so predavali in ga pomagali soorganizirati tudi sodelavci z Odseka za računalniške sisteme Insituta "Jožef Stefan". Doc. dr. Gregor Papa in dr. Vida Vukašinović sta predavala o evolucijskem računanju, igri življenja in simetriji, poleg njiju in nekaterih šolskih učiteljev pa je predaval tudi dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Namen tabora je bil obuditi zanimanje mladih za naravoslovne znanosti in jim približati raziskovalni način razmišljanja. Predavatelji so pokazali, da se znanje matematike, računalništva, fizike in biologije prepletajo in pojavljajo na vseh ravneh naše družbe, pri čemer je kot glavna nit tabora bila poudarjena povezava naravoslovnih znanosti in umetnosti.

Slika

Od leta 1951 imajo izbrani mladi doktorji z vsega sveta priložnost srečati se z Nobelovimi nagrajenci. Letos je med 28. junijem in 3. julijem na otoku Lindau na jezeru Constance v Nemčiji potekalo že 65. srečanje, ki se ga je udeležila tudi dr. Martina Lorenzetti z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan«. Verjetno je malo dogodkov, ki lahko naredijo na raziskovalca na začetku znanstvene poti večji vtis, kot so navdihujoča predavanja in neformalni pogovori z Nobelovci o njihovih znanstvenih in osebnih poteh ter o labirintih v znanosti. "Srečanje z Nobelovimi nagrajenci je nepozabna izkušnja in zagotovo velika delovna motivacija", pravi podoktorska sodelavka pri projektu ISOFood Martina in med vtisi s srečanja posebej poudarila predavanje »Food security in Africa: unlocking the potential of orphan crops«.

Slika

Raziskovalci Odseka za znanosti o okolju Instituta »Jožef Stefan« so se skupaj s prof. Alenko Mozer izkazali z uspešnim mentorstvom dijakom Gimnazije Vič na Genius Olympiadi 2015, ki jo je gostila State University iz New Yorka. Med 1197 prijavljenimi projekti s celega sveta so osvojili številna odličja za predstavitve svojih raziskovalnih nalog: grand award, po eno zlato ter bronasto ter dve srebrni odličji. Nejc Hirci in Vid Klopčič sta pod mentorstvom dr. Davida Kocmana v okviru projekta CITI-SENSE predstavila raziskovalno nalogo z naslovom "Development of a mobile application for displaying air pollution in cities", Luka Derganc je dobil nagrado za kratki film "Diary of the future", Zala Štefanič in Hana Zupan pa sta v okviru katedre ISO-FOOD pod mentorstvom prof. dr. Nives Ogrinc in Doris Potočnik prejeli nagrado za raziskovalno nalogo "Geographical origin of milk".

Slika

Dolgoletni sodelavec in zaslužni znanstvenik Instituta »Jožef Stefan« akad. Raša Pirc je napredoval v redne člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. V obdobju 1994–2006 je bil vodja Odseka za teoretično fiziko. Leta 2007 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU. Leta 1986 je skupaj z Bosiljko Tadič prejel tudi Kidričevo nagrado. Najbolj odmevno delo akad. Pirca je sferični model slučajnih vezi in slučajnih polj, ki ga je postavil skupaj s kolegom, akad. Robertom Blincem, v zadnjem času pa se je posvetil področju teorije elektrokaloričnega efekta v polarnih dielektrikih. Je član strokovnega združenja American Physical Society in od 1995 mednarodnega znanstvenega odbora European Steering Committee on Ferroelectricity. Kolegu akad. Pircu iskreno čestitamo!

TISKANE NOVICE

Tiskane novice IJS

ŠTUDIJ

Razpis

MPŠ

MEDNARODNA PODIPLOMSKA ŠOLA JOŽEFA STEFANA v sodelovanju z INSTITUTOM "JOŽEF STEFAN" razpisuje za študijsko leto 2014/2015 vpis na doktorski in magistrski študij.

PROJEKTI

KOLOKVIJI

Program/Programme

Vabljeni

ZAPOSLITVE

NAPOVEDNIK

Koledar prireditev

Jože Ciuha

DOSEŽKI

Arhiv

Naslov slike

Naslov slike

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike