Slovensko English

O Institutu
ijs.si/novice

Ljudje, imenik | Raziskovalni odseki
Direktorjeva pisarna | Znanstveni svet
Vabimo k sodelovanju | Vabimo na obisk


2014-04-23 | Tiskane Novice IJS | Stiki z javnostjo

V001/IJS

IJS

NOVICE

Slika Odsek za reaktorsko tehniko je na Reaktorskem centru Instituta “Jožef Stefan” organiziral sestanek “CESAM Project 1st Periodic Workshop”. Namen projekta CESAM (Code for European Severe Accident Management), ki spada v 7. Okvirni program Evropske komisije, je razvoj Evropskega sistemskega programa za simulacijo resnih nezgod v jedrski elektrarni. Sestanka se je udeležilo 35 udeležencev iz 17 organizacij, ki sodelujejo pri projektu. Predstavljeni so bili rezultati simulacij različnih pojavov, do katerih prihaja med nezgodo. Odsek za reaktorsko tehniko je predstavil rezultate simulacij poskusov zgorevanja vodika, kar je še posebej aktualno po jedrski nesreči v Fukušimi na Japonskem.


Slika V okviru Kolokvijev na Institutu »Jožef Stefan« je v sredo, 16. aprila 2014, z začetkom ob 13. uri predavala prof. dr. Maria Leptin, direktorica Evropskega laboratorija za molekularno biologijo (EMBO) v Heidelbergu v Nemčiji. Naslov predavanja je bil Oblika celic in morfogeneza: sub- in supracelični mehanizmi. Profesorica Leptin je izvoljena članica EMBO in Academie Europee ter je članica uredniških odborov pomembnih znanstvenih revij, kot sta Developmental Cell in Developmental Biology. Je tudi svetovalka mnogih znanstvenih organizacij ter voditeljica ocenjevalnih panelov evropskih ERC-projektov.


Slika V sredo, 16. aprila 2014, je Institut »Jožef Stefan« gostil prof. Andrzeja Jerzya Burasa s Technishe Universität München - Institute for Advanced Studies. Prof. Buras se je udeležil delavnice z naslovom From Strange, through Charm and Beauty, to the Top, po njej pa je svoje delo predstavil tudi sam.





Slika Revija Science je 11. aprila 2014 objavila članek Ultrafast Switching to a Stable Hidden Quantum State in an Electronic Crystal, ki so ga napisali slovenski avtorji: Dragan Mihailović, Sergei A. Brezovski, Ljupka Stojchevska, Tomaž Mertelj, Igor Vaskivskyi, Damjan Svetin in Primož Kušar, vsi sodelavci Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan«. Gre za odkritje »skritega« kvantnega stanja, do katerega je mogoče priti zgolj z močnim in izredno kratkim laserskim sunkom, dolgim le 0,00000000000003 sekunde. Odkritje je zelo pomembno, saj je prvi primer stabilnega skritega stanja v naravi nasploh.


Slika Kondenzate elementarnih delcev bozonov najbolj pogosto srečujemo v povezavi s pojavom superprevodnosti v kovinah ali superfluidnosti v tekočem heliju. Dne 28. marca je na Institutu "Jožef Stefan" ugledni gost prof. Benoit Devau - Pledran predstavil povsem novo vrsto kondenzata polaritonov, delcev, ki so delno elektroni, delno fotoni. Nenavadno za fotonske delce imajo ti delci tudi maso, ki sicer ni zelo velika, ampak prav zato omogoča, da se kondenzirajo v kvantno tekočino že pri sobni temperaturi. Predavatelj je prikazal nastanek in tudi nenavadne topološke lastnosti tovrstnih kondenzatov. Devau - Pledran je redni profesor na Ecole Polytechnique Federale de Lausanne v Švici, direktor Quantum Photonics National Center for Competence Research ter dekan za raziskave na EPFL. Je tudi nosilec ERC-projekta Polaritronics.


Slika V sredo, 26. marca 2014, smo na slovesni podelitvi, katere se je udeležila tudi predsednica Vlade Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek, podelili priznanja zlati znak Jožefa Stefana za leto 2014. V svojem nagovoru je premierka poudarila, da o uspešnosti slovenskih znanstvenikov pričajo dosežki Instituta "Jožef Stefana": "Vaši dosežki me navdajajo s prepričanjem, da Slovenija nudi relativno dobre pogoje za delo raziskovalk in raziskovalcev, vsekakor pa jih bomo morali v prihodnosti še nadgrajevati in izboljševati." Ob koncu je predsednica vlade nekaj besed namenila tudi ženskam v znanosti: "Z vašim raziskovalnim delom in dosežki morda tudi nehote predstavljate zgled za generacije deklic in skrbite za večjo zastopanost žensk v znanosti in tehnologiji."

Slika Dr. Simon Čopar je prejel zlati znak za odmevnost doktorskega dela z naslovom Topologija in geometrija defektov v ograjenem nematiku, dr. Peter Gregorčič za odmevnost doktorskega dela z naslovom Brezdotično opazovanje optodinamskih pojavov, ddr. Jure Aćimović pa je prejel zlati znak za odmevnost doktorskega dela z naslovom Vpliv gena Crem na cirkadiano izražanje lipidnih metabolitov in na sterolni metabolom pri miših Mus musculus. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!


Slika O celični smrti je 24. marca 2014 na Institutu "Jožef Stefan" predaval prof. dr. Guido Kroemer z Instituta Gustave Roussy v Franciji. Prof. Kromer je eden vodilnih raziskovalcev v svetu na področju raziskav celične smrti in tumorske imunologije in tudi prejemnik projekta ERC (Evropskega raziskovalnega sveta) za raziskave na področju imunologije raka. Za izredne dosežke na svojem področju raziskav je prejel številne nagrade, vključno z Descartovo nagrado, Carusovo medaljo Nemške akademije znanosti, Grand Prix Mergier-Bourdeix Francoske akademije znanosti, Gallet in Bretonovo nagrado Francoske medicinske akademije ter Douqesnovo nagrado Francoske lige za boj proti raku. Je tudi član številnih akademij, med njimi Nemške akademije znanosti (Leopoldina), Avstrijske akademije znanosti, Academie Europee, Evropske akademije znanosti in umetnosti (EASA) ter član European molecular Biology Organization (EMBO).


Slika Dne 24. marca 2014 je bila v Galeriji Instituta “Jožef Stefan”odprta razstava Metke Krašovec. Metka Krašovec je najbolj ugledna slovenska slikarka, prejemnica številnih nagrad doma in v tujini, med temi tudi nagrade Prešernovega sklada. Do upokojitve je bila redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Veliko časa je delovala tudi v tujini, sedaj pa živi in ustvarja v Ljubljani. V okviru dnevov Jožefa Stefana Metka Krašovec razstavlja najnovejši cikel risb. Razstavljene risbe so samozadostni čutni materialni objekti, ki razkrivajo slikarkino zaljubljenost v poezijo.


Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«, Fakultete za gradbeništvo in geodezije Univerze v Ljubljani, Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko ter CO Nanocentra so odkrili nov in zanesljiv nančin za sintezo δ3-MoN nanožic. Sinteza poteka s transformacijo MoSI-nanožic ob prisotnosti NH3 pri temperaturi 825 oC. Nanožice so še posebej zanimive zaradi superprevodnega prehoda pri temperaturi 12 K. Sinteza omogoča kontrolirano proizvodnjo žic različnih debelin med nekaj mikrometrov do nekaj 10 nm. Rezultati raziskave so bili nedavno objavljeni v 2. letošnji izdaji revije Nanotechnology v članku z naslovom Template synthesis of single phase δ3-MoN superconducting nanowires. Članek je bil izbran za objavo na naslovnici revije. Naslovna slika prikazuje MoN-nanožico z štirimi merilnimi Pt-elektrodami, ki so bile pripravljene z uporabo mikroskopa s fokusiranim ionskim žarkom - FIB (CO Nanocenter). Pri raziskavi so sodelovali Jože Buh, Andrej Ković, Aleš Mrzel, Zvonko Jagličić, Adolf Jesih in Dragan Mihailović.


V sklopu 16. festivala dokumentarnega filma je bila 19. marca 2014 ob 21. uri v Slovenski Kinoteki projekcija filma Pandorina obljuba. Ogledu filma je sledil pogovor s strokovnjaki: prof. dr. Leonom Cizljem, vodjem Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan«, prof. dr. Markom Čepinom, predsednikom Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije in dr. Tomažem Žagarjem, direktorjem Agencije za radioaktivne odpadke.


V okviru akcije Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu se je v petek, 7. marca 2014, ob 20h v Kavarni Hotela Union prof. Milena Horvat pogovarjala z Maticem Jemanom (TV Slo) o živem srebru v hrani in okolju.

V SLIKI

Tiskane novice IJS


DNEVI JOŽEFA
STEFANA 2014

Utrinek
Utrinek
Utrinek
Utrinek
Utrinek
Utrinek
Utrinek

Utrinek
Utrinek

OBJAVE


MEDNARODNA PODIPLOMSKA ŠOLA JOŽEFA STEFANA
v sodelovanju z
INSTITUTOM »JOŽEF STEFAN«

razpisuje za študijsko leto 2013/2014 vpis na doktorski in magistrski študij
RAZPIS


KOLOKVIJI

Institut »Jožef Stefan« že dolgo vrsto let organizira predavanja najuglednejših tujih in domačih raziskovalcev v seriji z nazivom Kolokvij IJS.


ZAPOSLITVE


SPOROČILA

9. avgust 2013 - Sporočilo o manjšem požaru v K9 - izjava

20. junij 2012 - Izjava za javnost Upravnega odbora Instituta "Jožef Stefan" - izjava

23. april 2012 - Izjava za javnost Znanstvenega sveta Instituta "Jožef Stefan" - izjava


NAPOVEDNIK


DOSEŽKI 2013

podrobno

- Prozorne in prevodne plasti ZnO

- Znanstvena monografija Minerals of the mercury ore deposit Idria

- Našli nov slovenski meteorit (Meteorit Jezersko)

- Feromagnetizem v suspenziji magnetnih nanoploščic v tekočem kristalu

- Zmaga na svetovnem prvenstvu v prepoznavanju aktivnosti

- Hidrotermalna sinteza magnetnih nanodelcev železovega oksida in priprava nanokompozitov za zdravljenje raka z magnetno hipertermijo

- Magneto-električni kompoziti

- Samočistilna prevleka za bombažne tkanine

- iDiversiNews

- Atlas slovenske znanosti

- Transkripcija in prevajanje video predavanj

- Nobelova nagrada podeljena Englertu in Higgsu

- Originalni način zaviranja pridobitve odpornosti na antibiotike pri bakterijah

- Encim fosfolipaza A2 pospešuje rast rakastih celic

- Sistem za upravljanje Li-ionskega baterijskega sklada

- Platforma za spremljanje obrabe procesne opreme

- Orodje za izbiro najvplivnejših spremenjljivk/parametrov v industrijskih procesih

- Aktivna strokovna podpora Luki Koper pri uvajanju trajnostnih energetskih rešitev – trajnostna preobrazba v zeleno pristanišče

- Pomembne aktivnosti pri projektih STORK in eSENS

- Platforma za sodelovanje v bodočem internetu

- Vloga proteina FUS pri nevrodegenerativnih boleznih

- Peroralno cepivo proti hepatitisu A

- Perspektiva: coulonske tekočine - šibka sklopitev, močna sklopitev, vmes in onkraj

- Spektroskopski signali trdovratnih kvazidelcev v slabih kovinah

- Dokaz obstoja stanja X(3872) pri simulaciji sipanja DD* na mreži

- LTCC - Keramika z nizko temperaturo žganja

- Piezoelektrične strukture za ultrazvočne preiskave v medicini

- Debele plasti okolju prijazne piezoelektrične keramike na osnovi alkalijskih niobatov

- Robotsko učenje s posnemanjem demonstriranih sil in navorov pri montažnih operacijah

- Simulator planetarnega habitata

- Izbruhi plazme v pulznem naprševanju pri velikih močeh

- Strukturna analiza defektov v trdih prevlekah

- Nanostrukturiran keramični prah Al2O3

- Protikorozijska zaščita s hibridnimi prevlekami

- Aerobna oksidacija alkoholov z uporabo nekovinskega katalitskega sistema

- Nova metoda za računsko napovedovanje funkcij proteinov

- Analiza spletnih novic prodira v finančno industrijo

- Metoda NoiseRank omogoča odkrivanje anomalij v podatkih

- Simulacije dvofaznih tokov z natančnim sledenjem medfaznih površin

- Simulacija hlajenja v fuzijskem reaktorju s turbulentnimi curki

- Simulacija naključnih temperaturnih polj pri turbulentnem mešanju tekočin

- Mobilni dietni vodnik

- Določitev izvora policikličnih aromatskih ogljikovodikov v okolju

- Kontaminirana okolja v kontekstu globalne masne bilance živega srebra

- Fluorouracil v okolju

- Hidrodinamska kavitacija kot metoda za čiščenje odpadnih vod

- Metoda za ločbo ionskih oblik kemoterapevtikov

- Prisotnost steroidnih estrogenov v okolju

- Perfluorido-kovinski anion v obliki kocke

- Nenavadno močna superizmenjalna antiferomagnetna interakcija v perovskitni kristalni strukturi KAgF3


Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

O Institutu | Vabimo k sodelovanju | Vabimo na obisk | Rubrike | Arhiv